Biološka psihiatrija ali biopsihiatrija je veja medicine in psihiatrije ki preučuje odnos med duševnimi motnjami in delovanjem živčnega sistema. Gre za interdisciplinarni pristop, ki črpa iz znanosti, kot so fiziologija, genetika, biokemija, psihofarmakologija in nevroznanost.
Rojen je bil med 18. in 19. stoletjem, največji razvoj pa je dosegel v petdesetih letih prejšnjega stoletja s pojavom psihotropnih zdravil. ogromen napredek tehnološke opreme je spodbujal širitev znanosti.
Razvoj, ki ga spodbujajo boljši mikroskopi, sofisticirane tehnike slikanja, kot je slikanje z magnetno resonanco, pozitronska emisijska tomografija, in konča z nanotehnologijo, ki se široko uporablja pri razvoju Projekt človeških možganov .
Ko situacije ne moremo več spremeniti, smo izzvani, da spremenimo sebe.
-Viktor Frankl-
Biološka psihiatrija in psihotropna zdravila
Razvoj biopsihiatrije je tesno povezan s tehnološkim napredkom . Mejnik je bilo odkritje npr serendipitosa o obstoju nevrotransmiterjev in receptorjev v mehanizmih delovanja zdravil; nato izpopolnjeni za proizvodnjo zaviranja ali aktivacije biogenih aminov.
S pojavom psihotropnih zdravil in teorij o biokemičnem neravnovesju začel se je tudi lov na genetske dejavnike. To je utrlo pot boljši diagnostični klasifikaciji.
Primer so odkritja biološki mehanizmi depresije zahvaljujoč sofisticiranim tehnikam skeniranja možganov. V zvezi s tem je Helen Mayberg identificirala dva različna in ključna kroga, da bi se odločila za izbrani terapevtski pristop pri bolnikih z depresijo.
Glede na rezultate te raziskave bi se bolniki z nizko bazično aktivnostjo na ravni anteriorne insule dobro odzvali na kognitivno terapijo. Ravno nasprotno Bolniki z nadpovprečno aktivnostjo se dobro odzivajo na antidepresive .
Biološke osnove duševnih motenj
Pri bioloških osnovah duševnih motenj se je treba nujno sklicevati na genetiko. Vemo, da so nekatere genetske značilnosti vpletene v etiopatogenezo duševnih bolezni (verjetnost razvoja patologije). Trenutno ne moremo govoriti o natančnih genih, temveč le o kandidatnih lokusih. Cesta naprej je še vedno navzgor.
Studio 1
Nedavna študija ekipe Marian L. Hamshere poudarja genetska povezava med motnjo pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnostjo v otroštvu in shizofrenijo in bipolarna motnja pri odraslih.
Skoraj istočasno v reviji objavljen članek Lancet kaže, da pet psihiatričnih motenj v otroštvu ali odrasli dobi (motnja pomanjkanja pozornosti, bipolarna motnja avtizem depresija in shizofrenija) imajo skupne genetske dejavnike tveganja.
Genetske variacije, ki vplivajo na kalcijeve kanalčke zdijo odločilni pri vseh petih motnjah; to odkritje odpira nove poti za razvoj psihotropnih zdravil, ki temeljijo na novih molekularnih tarčah.
Studio 2
Drugo področje raziskav proučuje vpliv genetskih mutacij na razvoj možganov. Raziskovalci, kot sta Murdoch in State, so avtorji odkritja pomembnega števila mutacij na kromosomu 7.
Dodatna kopija segmenta tega kromosoma močno poveča tveganje za avtizem, motnjo, za katero je značilna nagnjenost k socialni izolaciji. Še bolj zanimiv podatek izguba istega segmenta bi povzročila Williamsov sindrom nasprotno pa je značilna intenzivna socializacija.
Prizadeti segment kromosoma 7 vsebuje le 25 od skoraj 21.000 genov, ki sestavljajo človeški genom. Čeprav je količina genov majhna, ena večja ali manjša kopija segmenta vodi do globokih in odločilnih razlik v našem družbenem vedenju.
To je še en dokaz biološke narave duševnih motenj ; prav tako dokazuje, da so določene spremembe na duševni ravni, kot npr shizofrenija ali depresija imajo pomembno genetsko komponento.
Navajeni smo misliti, da je človekova usoda zapisana v zvezdah. Zdaj vemo, da je to v veliki meri zapisano v naših genih.
-James Watson-
Biološka psihiatrija obeta prihodnost
Napredek v biološki psihiatriji gre še naprej z roko v roki s tehnološkim razvojem. V bližnji prihodnosti bomo zaradi nanotehnologije, mikroelektronike in sintetične biologije pridobili veliko informacij o možganih.
Nevroznanstveniki in raziskovalci bodo imeli dostop do tehnologij v razvoju kot npr nano senzorji, brezžična optična vlakna in sintetične celice, namenjene prodiranju v možgansko tkivo in poročajo, kako in kdaj se nevroni odzivajo na različne dražljaje.
To je bistvo mednarodnega projekta Možgani, podobni človeškemu genomu, ki je tako veliko prispeval na področju znanosti, še posebej genetike.
