Obrambni mehanizmi pri nevrozah in psihozah Posameznika ščitijo pred tesnobo ali zaznavo zunanjih ali notranjih nevarnosti ali stresnih dejavnikov. Delujejo kot posredniki med posameznikovim odzivom na čustveni konflikt in notranjimi ali zunanjimi stresorji.
Čeprav nevroza in psihoza v nekaterih primerih sovpadata, so mehanizmi, ki ju nadzorujejo, različni. Glavna razlika med obema je v njunem odnosu do realnosti in načinu, kako jo konstruirata. V nevrozi vlada fantazija kot odziv na fiksacijo. Psihoza namesto tega temelji na popolni zamenjavi za obnovitev prvotno zanikanega elementa.
The
-Sigmund Freud-
Obrambni mehanizmi, specifični za nevrozo
Represija
Posredovani mehanizem ego preprečuje, da i misli, ki povzročajo tesnobo imajo dostop do zavesti. To je temeljni prvobitni obrambni mehanizem za vse druge, da se pokažejo.
Izpah
Zamenjava resnične želje, ki povzroča tesnobo in se nam zdi nevzdržna, z drugo, ki je bolj sprejemljiva in ne povzroča tesnobe. Ta mehanizem pojasnjuje, zakaj nenadoma začutite fobijo glede nečesa. Na primer, če se počutimo umazane in nas je to sram povedati, svoj gnus izražamo skozi fobijo pred ščurki.
Nevrotični obrambni mehanizmi, ki temeljijo na identifikaciji
Identifikacija
Je psihološki proces, ki je sestavljen iz težnja po povečanju lastne samozavesti s prevzemanjem lastnosti občudovane osebe.
Projektivna identifikacija
Mehanizem, ki ga opisuje Melanie Kleim ki se nanaša na fantazije, za katere subjekt predstavi svojo osebo oz sebe (v celoti ali delno) znotraj predmeta, da ga nadzorujete, poškodujete ali posedujete.
Identifikacija v agresorju med obrambnimi mehanizmi
Opisala Anna Freud in Ferenczi pojasnjuje, kako subjekt vzame vase nekatere lastnosti osebe, ki mu povzroča tesnobo. Tako iz ogroženega posameznika postane oseba, ki grozi .
Projekcija
Mehanizem, skozi katerega drugi osebi ali predmetu pripisujete lastne neprepoznane lastnosti, ki povzročajo tesnobo. Ta obramba je prisotna pri psihozah, nevrozah in perverznostih.
Introjekcija
Mehanizem, ki ga je opisal Ferenczi in sestoji iz pripisovanja lastnosti drugih sebi, ne da bi bile te obdelane in prilagojene sebe. Na primer, depresivna oseba lahko prevzame stališča in všečke druge osebe.
Zdrava oblika tega mehanizma bi bila identifikacija, ki je sestavljena iz vgrajevanja želenih lastnosti druge osebe vase. L’ introjekcija bolj bi bilo, kot če bi jih pogoltnili, ne da bi jih prebavili, kar bi povzročilo a sebe ni integriran.
Obrambni mehanizmi, ki temeljijo na transformaciji pogona
Reaktivni trening
Mehanizem, s katerim se sporne misli potlačijo in izrazijo skozi svoja nasprotja. Ta obrambni mehanizem bi pojasnil manijo, ki skriva potlačeno depresijo.
Nadomestno/nadomestno usposabljanje
Mehanizem, preko katerega je libidozni objekt potlačen in nadomeščen z drugim bolj sprejemljivim in zavestnim. Tako lahko v skritih izrazih zadovoljimo prepovedani užitek. Na primer oseba, ki poskuša odpor do partnerja vendar tega ne more sprejeti potlači to čustvo in ga izrazi v obliki alergijske reakcije.
Sublimacija
Mehanizem, ki skuša nesprejemljiv predmet ali dejavnost nadomestiti z drugim, ki ima višjo družbeno ali etično vrednost.
Intelektualizacija
Posameznik poskuša najti diskurzivno formulo za svoje konflikte in čustva, da bi jih obvladal. Čustvena izolacija, ki običajno spremlja boleč dogodek, je združena z racionalno razlago.
Racionalizacija
Sestoji iz racionalne utemeljitve misli ali vedenja, ki povzroča tesnobo. Od intelektualizacije se razlikuje po tem, da zavzema posebno mesto. Ne pomeni sistematičnega izogibanja afektom, temveč jim pripisuje bolj verjetne in resnične motive ter jim daje racionalno ali idealno utemeljitev.
Obrambni mehanizmi, v katerih je nagon potlačen ali prikrit
Izolacija
Mehanizem, s katerim se neprijeten dogodek loči od povzročitelja tako ostaja prisoten na zavestni ravni, vendar brez vsakršne asociativne povezave. Na primer, otrok, ki trpi zaradi tesnobe, ker je bil žrtev zlorabe, vendar ne more videti povezave med obema stvarema.
Trening predanosti
Sestavljen je iz deformacija potlačenega ki se lahko manifestira na tri načine: skozi sanje v simptomih ali skozi določene umetniške produkcije.
Preklic/preklic za nazaj
Po Freudu je aktiven proces, ki je sestavljen iz razveljavitve tega, kar je bilo storjeno. Posameznik poskuša izbrisati misel ali dejanje.
Transformacija (instinkta) v nasprotje
Sestoji iz transformacije cilja pogona v njegovo nasprotje. Preoblikuje se cilj gonjenja, ne predmet, skozi katerega je zadovoljen. Na primer, če me partner zapusti, se ljubezen, ki sem jo čutila do njega, spremeni v sovraštvo. Oseba, do katere sem nekoč čutila ljubezen, zdaj v meni zbuja sovraštvo. Nagon je preoblikovan, objekt (moj bivši partner) pa ne.
Obrambni mehanizmi, specifični za psihozo
Zanikanje ali zanikanje
Po Freudu je ta mehanizem sestavljen iz odpraviti neprijetno predstavo tako, da je ne izbriše (izbriše) niti ne zavrne njene pripadnosti posamezniku (negacija), temveč z zanikanjem same resničnosti percepcije, povezane s to reprezentacijo.
Razcepitev ega med obrambne mehanizme
Je psihotični obrambni mehanizem pred anksioznostjo, povezano s smrtjo in disociacijo. Del ega ostaja v operativnem stiku z nemotečo realnostjo. L’ drugi del ega izgubi vsak stik s to realnostjo zavrnitev vseh preveč mučnih vidikov in po potrebi rekonstrukcija nove, bolj pomirjujoče in bolj želene realnosti (skozi delirij).
Podvojitev slike
Mehanizem mejnih stanj je tisti, ki se bori proti tesnobi zaradi izgube objekta in ločuje nezaželene reprezentacije. Na primer posameznik, ki projicira negativni del svoje realnosti navzven, vendar ne da bi izgubil stik z njo. Razcep torej ne pomeni izgube stika z realnostjo.
Odstranitev ali zaprtje med obrambnimi mehanizmi
Izraz izključitev, ki ga je sprejel Lacan za označevanje izključitve, predpostavlja zavrnitev prvotnega označevalca v konstituciji otroka kot posameznika, ločenega od matere. To otroka obsodi, da se ne konstituira kot subjekt v že obstoječem jezikovnem univerzumu, in ga nagne k psihozi.
Obrambni mehanizmi so razdeljeni v različne skupine, ki so povezane s stopnjami obrambnega delovanja. Pri nevrozi ti obrambni mehanizmi delujejo kot zaščitniki pred realnostjo, ki je ni mogoče tolerirati čeprav povezava z njim ostaja.
Pri psihozah pa se mučna realnost nikakor ne tolerira in obrambni mehanizmi pustijo osebo v stiku izključno z želeno ali namišljeno realnostjo, zaradi česar izgubi stik z mučno realnostjo, da bi našel stabilnost svojih čustev. Včasih se čustvena stabilnost doseže z zablodami.
