Zaznavanje ne pomeni samo slišati, videti in poslušati. Zaznavanje, ki prihaja iz srca, je tisto, ki ga presega, je tisto, ki resnično čuti in posluša brez sodnik ki gleda brez filtrov, ki uživa življenje v vsem njegovem bistvu in se dotika realnosti, da izkusi njene nianse. .
Malo področij psihologije je tako ključnih in temeljnih kot preučevanje zaznavanja . Način, kako zajemamo vse okoli sebe, kako to organiziramo in interpretiramo, nedvomno delno določa, kdo smo in kako komuniciramo z drugimi.
V 19. stoletju so pomembni psihologi in fiziologi kot npr Janez Peter začeli so proučevati dinamiko med dražljaji in zaznavo ter minimalne pragove, nad katerimi doživimo občutek . Nekaj časa je veljalo, da je zaznava nekaj ekološkega, z drugimi besedami, da je odvisna izključno od dražljaja, ne da bi upoštevala dimenzije, kot so spomin, izkušnje ali pretekle epizode.
Danes se je pristop spremenil. Jasno nam je, da je umetnost zaznavanja odvisna od številnih in raznolikih dejavnikov: motivacije, čustev, kulture, intuicije, preteklih izkušenj, pričakovanj ... Če kaj vsi vemo, je to, da vsak od nas svet dojema drugače do točke navzkrižja pri določanju odtenka barve, bodisi mornarsko modre ali vijolične, ali pri ugotavljanju, ali je to, kar otrok čuti, jeza ali strah.
Vse to nas pripelje do zaključka: so tisti, ki gledajo, a ne vidijo, tisti, ki slišijo, a ne poslušajo, in so tudi tisti, ki niso sposobni preseči tistega, kar zaznajo na prvi pogled, in se prikrajšajo za cel svet, poln fantastičnih odtenkov, ki ga ceni le tisti, ki gleda s srcem.
Čuti možgane in zaznavanje
Če bi zdaj vprašali katero koli skupino ljudi, koliko čutil ima človek, bi jih verjetno 90 % odgovorilo 5 . Morda zato, ker smo skoraj vsi slišali o tem kot otroci Aristotel v šoli in njegova knjiga Duša . Filozof pravzaprav razlaga
Vendar pa je fascinantno vedeti, da imamo dejansko več kot 20 čutil z ustreznimi podčuti (kot je sposobnost zaznavanja sladko-kislega okusa ipd.). torej 5 že poznanim čutilom bi morali dodati druge, kot so kinestezija, propriocepcija, termocepcija, nocicepcija, občutek za eholokacijo ali celo občutek budnosti. . Vsa ta čutila tvorijo široko paleto možnosti za boljše prilagajanje okolju, v katerem živimo.
Zdaj je treba reči, da tega ne razvijejo vsi čutila enako . Pravzaprav raziskovalci na Univerzi v Washingtonu trdijo, da ima občutek budnosti za vsakega od nas drugačen prag. Obstajajo tisti, ki skoraj ne čutijo nevarnosti ali pa kažejo pretirano samozavest, ko gre za predvidevanje določenih stvari.
Drugi pa imajo nekakšen notranji radar, šesti čut, ki jih opozarja na določene ljudi ali situacije. Ta občutek dejstva najdemo v sprednji cingularni skorji možganov, predelu, ki je odgovoren za to, da smo pozorni v nenavadnih ali drugačnih situacijah, da se lahko čim hitreje odločimo.
Dojemanje s srcem je umetnost
Dojemanje s srcem je povezano z občutljivostjo in osebno odprtostjo. To je sposobnost, da se ne zanašamo le na to, kar prenašajo čutila, ampak da v praksi uporabimo voljo, občutek, empatijo in intuicijo za globljo interpretacijo. Če to vzvišeno dojemanje opredelimo kot umetnost, obstaja zelo specifičen razlog: omogoča nam večjo zavest o naravi ljudi in realnosti .
Tovrstnega dojemanja ni enostavno udejanjiti, saj zahteva različne procese: notranjo umirjenost, sposobnost biti prisoten tukaj in zdaj, sposobnost ne obsojati prehitro, samospoznavanje in predvsem sprejemanje. zakaj zaznavanje včasih pomeni, da morate sprejeti, da ne morete sprememba stvari, ki jih vidimo . Na primer, ljudi je treba sprejeti takšne, kakršni so, in se na podlagi tega odzvati.
Zaznavanje z srce to je ena najvišjih sposobnosti, ki jih lahko človek razvije . Razlog je v možnosti uglasitve vseh naših čutov s čustvi z izkušnjo z objektivnostjo in z ljubeznijo, ki nas vabi, da vidimo svet skozi spoštovanje, naklonjenost in obzirnost.
Začnimo torej uvajati tovrstno čutno odpiranje v prakso
čustveni d dojemati vse, kar nas obdaja, s polnim zavedanjem z večjo odprtostjo in predvsem s srcem.
