Zakaj na splošno ne cenimo samote? Zakaj je večina ljudi vedno raje v družbi? Mnogi se izogibajo za vsako ceno biti sam zato iščejo vse rešitve, da bi bili z drugimi ljudmi. Bojijo se biti sam molčati sami s seboj in imeti veliko potrebo po biti z nekom, da se ne bi soočili s težo osamljenosti.
Namesto tega se lahko iz osamljenosti veliko naučimo, uči nas in vodi k temu, da jo premagujemo. Naučiti se biti sam nas lahko popelje dlje kot katera koli druga družba, le znati moramo na to gledati.
Najbolj grenak obraz osamljenost to je tisti občutek, zaradi katerega se počutimo neljubljene in necenjene. Vsiljena in neizbrana samota ni ena najprijetnejših okoliščin, ki jih lahko doživimo, lahko pa nam zelo pomaga pri rasti.
Če se počutite sami, vam ni treba vedno iskati družbe drugih ljudi. Včasih vam lahko pomaga iskanje načinov, kako uživati v tej okoliščini.
Biti sam in poslušati en sam glas, glas dialoga s seboj
Osamljenost je tam stroj za dleto našega duha. Lahko ga torej uporabimo kot orodje za krepitev osebne rasti. Biti sam pomeni poslušati le svoj glas, tisti notranji dialog, zaradi katerega se največkrat počutimo nelagodno in ga poskušamo utišati s hrupom in družbo. To počnemo, odkar smo se začeli zavedati. Tisto, kar nas resnično straši, ni osamljenost, ampak to, kar si imamo za povedati.
Če se počutite sami, je to zato, ker imate slabo spremstvo. Ne pozabite, da je samota imperij zavesti.
Samota je za duha to, kar je prehrana to je za telo. Če drži, da je tiho kot svetloba, je tudi eno najmočnejših sredstev. Biti sam je bistvenega pomena za človeka in bistvenega pomena za človeka. Vsi pridemo na svet sami in ga na enak način tudi zapustimo.
V samoti torej najdemo le tisto, kar nosimo v sebi. Trenutki, ko smo lahko sami, so torej najugodnejši za spoznavanje. Znati prisluhniti drug drugemu je najboljše zdravilo proti strah biti sam.
V samoti bi morali najti toplino prijatelja, ki vam ponuja družbo, ki jo potrebujete.
Prvi pogoj za začetek zdravega notranjega dialoga je razvijanje sposobnosti razumevanja in vrednotenja samega sebe. Poslušanje, sprejemanje in prepoznavanje, kar si imamo za povedati odpira vrata v prijeten kraj, kjer se lahko počutimo zaščitene.
Osamljenost je in je vedno bila osrednja in neizogibna izkušnja vsakega človeka. Najmočnejši človek na svetu je tisti, ki najbolj stoji sam.
-Tom Wolfe-
Če se počutite sami, ne pozabite, da nas osamljenost nikoli ne zapusti
Osamljenost nas nikoli ne zapusti. Ta stavek, poln sarkazma, skriva resnico, ki lahko postane zelo neprijetna. Vsak vsaj enkrat smo slišali zapuščen . Videli smo, da smo bili prisiljeni sprejeti bolečo in globoko neodvisnost. Ista neodvisnost, ki nas sprejme v svoje zatočišče, ko nas vse drugo zapusti.
Nikoli ne bomo srečali nikogar, ki bi nam delal toliko družbe kot osamljenost. Kajti če ga svobodno izberemo, lahko z njim upravljamo in spravljamo v red, kar mislimo in čutimo.
Verjamemo, da biti odrasel pomeni biti neodvisen in ne potrebujeti nikogar. Kljub temu včasih to iskanje neodvisnost na koncu nam škodi. Zato se vsi kdaj v življenju počutimo, kot da umiramo od osamljenosti.
Zato je pomembno, da si to zapomnite ko so trenutki, v katerih se počutimo sami, brez obrambe in zapuščeni, tisti, v katerih najbolj potrebujemo biti sami s seboj. To so trenutki, ko se moramo močno objeti, dokler ne začutimo, da smo tam sami s seboj. To je nedvomno ena največjih življenjskih ironij.
Lahko je živeti v skladu z mnenji sveta. Tudi v svoji samoti je lahko živeti v soglasju s seboj. Toda velik človek je tisti, ki med ljudmi ohranja svojo neodvisnost od samote s popolno vedrino.
-Emerson-
