
Pričakovana življenjska doba je povprečna pričakovana življenjska doba posameznika v danem kontekstu. Je eden od kazalnikov, ki so ga Združeni narodi izbrali za oceno stopnje razvoja različnih držav sveta.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nam sporoča, da se pričakovana življenjska doba zelo razlikuje glede na to, kje se človek rodi in odrašča. Kot Države z višjim indeksom razvitosti imajo višjo pričakovano življenjsko dobo kot nerazvite države.
Pričakovana življenjska doba se je od leta 2000 podaljšala za 5 let, vendar neenakosti v zdravju ostajajo
-Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)-
Generalna direktorica WHO dr. Margaret Chan izjavlja, da je svet naredil velike korake pri zmanjševanju nepotrebnega trpljenja in prezgodnjih smrti zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in zdraviti, pri čemer vztraja, da je napredek neenakomeren in da je najboljše, kar je mogoče storiti za njegovo obravnavo pomagati vsem državam doseči univerzalno zdravstveno pokritost.
Razkorak, ki obstaja med razvitimi in nerazvitimi državami, je vedno večji in ima neposredne posledice na kakovost življenja državljanov. Načrtovanje in izboljšanje javnih politik v svetovnem merilu so ena najboljših metod za spremembo položaja in podaljšanje pričakovane življenjske dobe v državah v razvoju.

Pričakovana življenjska doba v Italiji in Evropski uniji
Evropski informacijski sistem o zdravju in pričakovani življenjski dobi (EHLEIS) MOST-Zdravje katerega temeljni cilj je ustvariti evropski zdravstveni informacijski sistem, vključen v tretji zdravstveni program EU.
S pomočjo pridobljenih podatkov lahko načrtovati nove ukrepe za preprečevanje in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Evropske unije, ki deluje na področju podaljševanja pričakovane zdrave življenjske dobe in preprečevanja bolezni, zlasti kroničnih ali življenjsko nevarnih.
Po i Podatki ISTAT posodobljeni na leto 2016 Italija je po pričakovani življenjski dobi skupaj s Švedsko in Malto na prvem mestu pri moških in na četrtem mestu za Španijo, Francijo in Luksemburgom pri ženskah.
Katere so zdrave navade, ki podaljšujejo pričakovano življenjsko dobo?
Svetovna zdravstvena organizacija nas obvešča o dejavnikih, ki vplivajo na zdravo staranje . Čeprav so nekatere spremenljivke, povezane s staranjem, genetske, je kontekst enako pomemben. V tem smislu obstaja lepo število kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na prezgodnje staranje.
Okolje vpliva na to, kdaj nam omogoča ali ne pridobivanje stvari zdrave navade . WHO priporoča, da jih čim bolj upoštevate, da preprečite nenalezljive bolezni.
Ohranjanje zdravih navad skozi vse življenje, zlasti uravnotežena prehrana, občasna telesna aktivnost in opustitev kajenja, prispeva k zmanjšanju tveganja za nenalezljive bolezni ter izboljšanju telesnih in duševnih sposobnosti.
-Svetovna zdravstvena organizacija-
Ideja je zaužiti vsaj pet porcij sadja in zelenjave na dan tako zmanjšati tveganje za nastanek patologij in zagotoviti vnos ustrezne količine prehranskih vlaknin. Enako pomembno je spoštujte svoj čas spanja po možnosti ponoči, saj je počitek eden od dejavnikov, ki najbolje krepi našo vitalnost.

WHO zagotavlja, da sta nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti glavna dejavnika tveganja za zdravje v svetovnem merilu. Kot je lahko razumeti, se mora zdravo prehranjevanje začeti že v prvih letih življenja, da bi prineslo dolgoročne koristi, če ga pravilno vzdržujemo.
Posvojiti pozitivne navade tudi v starosti zato postane pomemben dejavnik pri odločanju o izboljšanju posameznikovega življenja. V glavnem trening in dobra prehrana pomagata ohranjati kognitivne funkcije kot tudi upočasnitev poslabšanja in odložitev zasvojenosti.