Logoterapija je znana tudi kot tretja dunajska psihološka šola. Prva psihološka šola je bila Sigmunda Freuda, druga Adlerjeva in tretja je šola, ki jo je ustanovil Viktor Frankl in o kateri bomo govorili v tem članku.
Sigmund Freud je človeka opredelil kot bitje, usmerjeno v užitek. Adler jo je imenoval močna. V. Frankl je videl človeka kot bitje, usmerjeno k smislu .
Zgodovinarji psihologije se strinjajo, da študij psihoanalize omogoča tudi spoznavanje življenja Freuda, njenega utemeljitelja. Podobno je mogoče reči, da skozi študij logoterapije se približamo osebnim izkušnjam V. Frankla saj razvoj tretje psihološke šole težko razumemo brez poznavanja življenja osebe, ki jo je ustanovila.
Smisel svojega življenja sem našel tako, da sem drugim pomagal najti smisel svojega življenja.
Viktor Frankl
Viktor Emil Frankl se je rodil na Dunaju 26. marca 1905. Preživeli štirje koncentracijska taborišča vključno z Auschwitzem. Že kot otrok je kazal zanimanje za študij medicine in naravoslovja, vendar je kljub redukcionističnim stališčem ohranil zelo kritičen duh.
Njegov klic je prišel prehitro in njegovo iskanje smisla se je začelo veliko pred holokavstom. V tem zadnjem obdobju je izšla njegova najbolj znana knjiga Psihologi v koncentracijskih taboriščih. V. Frankl je bil prepričan, da nas dela edinstvene človeški duh . Reducirati življenje in človeško naravo na nič, kot so to počeli številni filozofi in psihiatri tistega časa, ni bila najbolj primerna vitalna misel.
Človek lahko ohrani sled duhovne svobode in duševne neodvisnosti tudi v strašnih okoliščinah duševnega in fizičnega stresa.
Pri 19 letih je že razvil dve temeljni ideji. Prvi odgovoriti moramo na vprašanje, ki nam ga postavlja življenje o smislu našega obstoja ker smo odgovorni za to. Drugič, da končni pomen presega naše razumevanje in mora tak tudi ostati. To je nekaj, v kar moramo verjeti, ko temu sledimo.
To je V. Franklu omogočila izkušnja v koncentracijskih taboriščih človek je sposoben najti smisel v vseh okoliščinah življenja tudi v najbolj absurdnih in bolečih trenutkih.
Psiholog v koncentracijskih taboriščih
V svojem delu Psiholog v koncentracijskih taboriščih V. Frankl piše o svojih izkušnjah v koncentracijskih taboriščih (Türkhein Kaufering Theresienstad in Auschwitz). Opisuje trpinčenje zapornikov, piše pa tudi o lepoti človeškega duha. Skratka, knjiga govori o tem, kako preseči grozo in najti smisel tudi v najstrašnejših okoliščinah.
V. Frankl je umrl 2. septembra 1997 v starosti 92 let in človeštvu zapustil veliko dediščino. Na to nas spominja s svojim življenjem in delom vsi lahko razvijemo pomen, ki nas reši v težkih časih in da bo vse, kar naredimo, ne glede na to, kako majhno je, da se ta nit ne pretrga, imelo veliko vrednost.
Človek je sposoben dojeti vse razen ene stvari: zadnje izmed človekovih svoboščin – izbire osebne drže ob nizu okoliščin – odločanja o lastni poti.
logoterapija
Kot rečeno, je logoterapija priznana kot tretja dunajska psihoterapevtska šola in jo je ustanovil V. Frankl. Ves svet je postal znan v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Logoterapija je metoda za premagovanje človeških konfliktov, ki jih ustvarjajo trpljenje .
Omogoča nam razumeti težke in boleče situacije . Na ta način postanejo priložnosti za rast za tiste, ki jih doživljajo. Ta metoda, ki se osredotoča na izkušnje vrednot, nam omogoča, da damo pomen vsem življenjskim dogodkom in nam tako daje možnost živeti polno življenje.
V logoterapiji se logos nanaša na občutek pomena, nekaj, kar ljudje vedno iščejo, ko se soočajo z okoliščinami usode. Na ta način se logoterapija pomeni zdravljenje s čutom ali pomenom .
I 3 osnovna načela logoterapije
Trije osnovni principi ali stebri logoterapije so naslednji:
- Svoboda volje.
- Volja do smisla.
- Smisel življenja.
Svoboda volje
Svoboda volje se izvaja s specifično človeško sposobnostjo, znano kot samooddaljevanje. Ta človeška sposobnost se razume kot možnost videti samega sebe, se sprejeti, se regulirati in vizualizirati . Po učenju V. Frankla nam to daje svobodo pred tremi viri vpliva:
- Instinkti.
- Dedovanje.
- okolje.
Človek jih ima, vendar ne vplivajo nanj. Niso vnaprej določeni ali dokončani. Te tri vidike lahko obravnavamo svobodno. Človek je osvobojen tega, kar ga pogojuje, in lahko uveljavlja svojo svobodo. Vsakič, ko se človek nečesa osvobodi, je za nekaj. Tu najdemo koncept odgovornosti. Človek je svoboden, da je odgovoren in je odgovoren, ker je svoboden .
Iz te eksistencialne analize izhaja, da človek je odgovoren za uresničevanje smisla in vrednot . Človek je poklican spoznati smisel življenja in vrednote, ki ga osmišljajo. On je edini odgovoren.
Volja do smisla
Volja do smisla je tesno povezana s samopreseganjem, značilnim za človeka . Človek vedno kaže mimo sebe proti pomenu, ki ga mora najprej odkriti in katerega polnost mora doseči. Volja do užitka in volja do moči Freuda oziroma Adlerja vodita človeka k imanenci. Ti koncepti nasprotujejo samopreseganju in frustrirajo naš obstoj.
Za logoterapijo užitek in moč sta posledici cilja in ne sama sebi namen . Iz tega razloga ljudje, ki stremijo za užitkom in močjo, dosežejo stanje frustracije, v kateri se počutijo potopljene v veliko eksistencialno praznino.
Volja do smisla si ne prizadeva doseči moči ali užitka ali celo sreča . Njegov cilj je srečanje teme razlog za veselje.
Smisel življenja
Predhodni dve načeli govorita o osebi, ki je pripravljena zavzeti stališče do življenjskih okoliščin v popolni svobodi izhajajoč iz pomena, ki jim ga pripisuje. To je profil človeka, ki išče smisel: enako kot bi našel vrednost in z uresničitvijo se konstituira .
Življenje nosi in ohranja smisel. Ta čut je za vsakega izmed nas poseben in izviren. Naša dolžnost kot zavestna in odgovorna bitja je torej odkrivanje smisla svojega življenja.
Smrt lahko povzroči samo grozo pri tistih, ki ne vedo, kako zapolniti časa, ki jim je dan za življenje.
Ta cilj bo dosežen po treh temeljnih poteh, ki se nanašajo na tri kategorije vrednot. Včasih nas pripelje do spoznanja vrednot ustvarjanja. Včasih nas trči ob izkušnjo, kot je, ko gledamo sončni zahod ali nas nekdo poboža. Včasih nas postavi iz oči v oči z mejami samega življenja (smrt, trpljenje ...).
V vsakem primeru življenje bo vedno ohranilo skriti pomen do konca ter nujno in trajno povabilo, da se to odkrije in uresniči. To so tri temeljna načela logoterapije Viktorja Frankla. Kot smo videli, gre za humanistično-eksistencialno vizijo človeka, ki jo je težko razumeti, če ne poznate vizije eksistencializma.
Bibliografske reference
Frankl V. (2009). Uno psicologo nei lager. Ares.
Frankl V. (2015). Trpljenje nesmiselnega življenja. Psihoterapija za današnjega človeka. Založnik Ugo Mursia.
