
Mark Avrelij je znan kot zadnji od petih dobrih cesarjev . Zgodovinarji so ga pogosto opredeljevali kot vladarja, zvestega Rimskemu imperiju, predvsem pa kot velikega misleca, ki je težko prenašal težo prestola. Njegova želja je bila gojiti filozofijo in imenovanje za cesarja je deloma omejilo njegove intelektualne ambicije.
Lahko bi kritizirali več kot eno izbiro Marka Avrelija Antonina Avgusta z vzdevkom Modrec ali Filozof. Ni jasno, na primer, zakaj je vsilil naslednika z vprašljivim psihičnim ravnovesjem, kot je bil njegov sin Komod ali iztrebljanje Markomanov.
Kljub temu še danes je Mark Avrelij osebnost, ki jo občudujejo in spoštujejo iz več razlogov. Najprej zato, ker se je vedno trudil biti pravičen car. Potem, ker se je ukvarjal z introspekcijo in za razliko od mnogih svojih predhodnikov, ker se ni pustil odnesti ekscesom, hedonizmu ali lakoti po slavi.
Marcus Avrelius je bil filozof Cezar. Lahko bi ga imeli za predhodnika teorij in knjig o samopomoči . Nekateri vplivni psihologi kot Albert Ellis črpali so iz njegove stoične misli na primer iz ideje, po kateri se moramo naučiti obvladovati svoje misli, da bi dosegli ravnotežje v življenju.
Ko se zjutraj zbudite, pomislite, kako dragocen privilegij je biti živ: dihati, misliti, čutiti veselje in ljubiti.
– Marko Avrelio –

Biografija modrega cesarja Marka Avrelija
Mark Avrelij se je rodil v Rimu 26. aprila 121 po Kr. Bil je sin rimskega politika Marca Annia Vera in Domizie Lucille. Že kot otrok se je navduševal nad grško in latinsko retoriko ter filozofijo .
To je bilo naravno nagnjenje, zanimanje, ki ga je spodbujala tudi njegova mati, ki mu je privzgojila pomen strogega življenja in skromen v vsakem smislu.
Kot mladenič je imel najboljšo izobrazbo z odličnimi učitelji, kot sta Herod Atticus in Marcus Cornelius Fronto slednji je bil njegov prijatelj in duhovni svetovalec. Leta 133 je Marka Avrelija zapeljal stoicizem in prevzel plašč filozofa.
Dva cesarja
Leta 136 je Hadrijan za svojega naslednika imenoval Lucija Vera. Vendar pa je cesar pri Marku Avreliju vedno občudoval njegovo poštenost in globoko modrost. Do te mere, da je vedno sprejemal nasvete, dokler jih ni postopoma spremenil v svojo desno roko. Preudaren, točen in premišljen svetovalec.
Bil je trikrat konzul in se poročil s hčerko cesarja Antonina Favstino. Kasneje je prejel sodna oblast in imperij glavne formalne položaje rimskega imperija. Takole na njegov štirideseti rojstni dan Mark Avrelij je skupaj z Lucijem Verom postal cesar.
Mark Avrelij zadnji dobri cesar
Takoj ko je bil Mark Avrelij izvoljen za cesarja, se je v Rimskem imperiju začelo obdobje spopadov . Barbari so začeli napadati meje Rima. Epidemije in nenehni upori postavljajo na preizkušnjo značaj modrega cesarja, znanega po svoji vedrini in moralni moči.
Znano je, da ni imel vojaških izkušenj in je sovražil pogled na kri. Gladiatorjem je ukazal, naj zapustijo arene in služijo vojski. Skrbel je tudi za izboljšanje pogojev sužnjev in odrekanje vsakemu razkošju, da bi zajezil gospodarsko krizo, skozi katero je prestajal imperij.
Do kristjanov je zavzel enako stališče kot Trajan, torej jih ni preganjal. Ni delil njihovih kultnih praks, vendar nikoli ni postavil verskega vprašanja v središče politike.
Dosegel je tudi vojaške uspehe, saj mu je z nadzorom nad Tevtonci uspelo odbiti pritisk barbarov in konec leta 161 osvojiti del Mezopotamije.

Mir je prišel leta 175 in skupinam barbarov omogočil vstop v cesarstvo. Po nekaterih virih je leta 180 umrl zaradi kuge med vojaškim pohodom.
Nasledil ga bo sin Commodus s čimer se konča obdobje, ki ga bodo zgodovinarji šteli za vladavino zadnjega od petih dobrih cesarjev (skupaj z Nervo Trajanom Hadrianom Antoninom Pijem).
Meditacije umetnost dobrega življenja in psihologija
Mark Avrelij velja za zadnjega velikega stoika antike. Skozi pisma in spise, zbrane v Meditacije odkrivamo intelektualno globino cesarja filozofa.
- Napisano v obliki maksim in razmišljanj delo postavlja temelje za knjige za samopomoč . Predvsem pa je zaznal številne koncepte, ki se bodo kasneje razvili v sodobni psihologiji.
- Marcus Avrelius nam pravi, da uporaba razuma daje pogum v stiski. Čeprav imajo mnoge od teh idej svoje korenine v načelih stoicizma in neoplatonizma Epikteta, Meditacije najdemo enako zanimive ideje.
- Perspektive kot the Racionalna čustveno-vedenjska terapija Alberta Ellisa (1955) izhajajo iz mnogih načel, ki jih vsebujejo razmišljanja Marka Avrelija .
- Trdil je na primer, da neprijetni ali problematični nepričakovani dogodki v resnici niso takšni, če jih interpretiramo drugače. Naš um in naše misli postavijo filter tesnobe; mi smo tisti, ki dogodek napolnimo s čustveno komponento .
Kot lahko vidimo, je osnova iracionalnih misli že v delu Marka Avrelija, zadnjega dobrega cesarja.
Filozofija in psihologija miru
ne Meditacije Marcus Avrelius nas spominja na to ljudje smo po naravi modri in krepostni . Da bi ohranili to notranje ravnovesje, ta mir, moramo svoj um oddaljiti od spominov in pričakovanj za prihodnost.
Marcus Avrelius zagovarja to načelo z logiko: nesmiselno je skrbeti za prihodnost, ki je še ni . Zato je bolje, da se harmonično prepustite sedanjosti in prihodnosti. Ko bo prišel trenutek, ki se ga bojimo, se bomo z njim soočili z integriteto, ravnotežjem in spretnostjo.

Dobro živeto življenje po Marku Avreliju bi moralo biti zgrajeno na načelu absolutne preprostosti. Ni vam treba skrbeti za tisto, kar ne obstaja, še bolje je, da se znebite nekoristnega kot odvečnega.
Odpraviti je treba užitke, ki ne hranijo uma, kritiko ali nespametne besede in ni boljšega zatočišča od samega sebe, kar je najpomembnejše.
Tudi v svetu vojne ne smemo nikoli izgubiti miru v srcu harmonijo bivanja. S temi lastnostmi ni težav ali ovire, s katero se ne bi mogli soočiti. Misli Marka Avrelija so še danes dragoceni biseri modrosti in razmišljanja.