Multipla skleroza: simptomi in zdravljenje

Multipla skleroza je kronična bolezen živčnega sistema osrednji. Razširjena je po vsem svetu in je glavni vzrok za spremembo funkcij

Živčna vlakna centralnega živčnega sistema so obdana in zaščitena z materialom, sestavljenim iz beljakovin in maščob. Ta snov se imenuje mielin in pomaga pri prehodu električnih impulzov v vlaknih. Pri multipli sklerozi je mielin poškodovan na več področjih, včasih pa ostanejo brazgotine (skleroza). Ta poškodovana območja so znana tudi kot demielinizacijski plaki.

Mielin ne ščiti le živčnih vlaken, ampak tudi olajša njihovo delovanje. Če je mielin uničen ali poškodovan, se sposobnost živcev za prenos impulzov drastično zmanjša.

Multipla skleroza je opredeljena kot vnetna bolezen bele snovi osrednjega živčnega sistema, za katero so značilna številna področja demielinizacije, izguba oligodendrocitov, astroglioza in relativno varčevanje aksonov.

Vzroki za multiplo sklerozo

Etiologija multiple skleroze ni znana. Glavni vzrok je nejasen in ugotovljeni so bili različni mehanizmi nastanka bolezni vključno z dednimi imunskimi dejavniki in okužbe .

Natančna vloga virusne okužbe pri sprožitvi multiple skleroze ni znana. Raziskanih je bilo več virusov v zvezi s to boleznijo. Na primer, virus Epstein-Barr se govori kot povzročitelj demielinizacije (tj. izguba mielinske ovojnice). Pri otrocih so dokazali obstoj korespondence med ranljivostjo za bolezen in izpostavljenostjo zadevnemu virusu.

Med dejavniki okolja Virusi so najbolj raziskani povzročitelji kot določujoči ali sprožilni dejavniki bolezni.

Glede genetske predispozicije so na voljo nekateri podatki. Študije, izvedene na dvojčkih, kažejo, da je tveganje za to bolezen pri monozigotnih dvojčkih visoko

Pri sorodnikih z multiplo sklerozo je tveganje, da zbolijo za to boleznijo, med 2 in 5 %, v splošni populaciji pa 01 %.

Simptomi multiple skleroze

Sprva so lahko simptomi multiple skleroze tako subtilni, da posameznik ne čuti potrebe po obisku zdravnika. Med začetnimi simptomi so najpogostejši: šibkost enega ali več delov telesa, zamegljen vid, oslabljena občutljivost, dvojni vid (diplopija) in težave pri koordinaciji gibov (ataksija).

Značilna je tudi šibkost v okončinah, ki jo spremlja občutek utrujenosti telesna vadba ali plezanje po stopnicah izguba ravnotežja in povečanje mišičnega tonusa. Ti simptomi se običajno pojavijo postopoma.

Utrujenost: najpogostejši simptom

Občutek utrujenosti je najpogostejši simptom, s katerim se manifestira multipla skleroza: prizadene namreč kar 2/3 bolnikov. Polovica jih kot najslabši občutek opisuje utrujenost, saj negativno vpliva na kakovost življenja.

Ta motnja je pogosto povezana z depresija ali na druge dejavnike, ki prispevajo k večji utrujenosti, vključno z motorično disfunkcijo limbičnega sistema bazalnih ganglijev in področij hipotalamusa.

Utrujenost ima negativne in drastične posledice na življenje posameznika z multiplo sklerozo. Zato je zelo pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati, čeprav ga je težko interpretirati in upravljati glede na subjektivnost, s katero se dojema.

Izguba moči negativno vpliva na motorične in kognitivne sposobnosti in se razlikuje od šibkosti, ki je občutek izgube energije in težave s koncentracijo. Zaradi tega potrebno je postaviti ločeno diagnozo za utrujenost, povezano z multiplo sklerozo, v primerjavi s kliničnimi slikami, kot je depresija motorične motnje stranski učinki ščitnice zaradi zdravil, kot so antispazmodiki in imunosupresivi.

Kako se manifestira multipla skleroza?

Tipičen simptom, povezan z multiplo sklerozo, je akuten začetek (recidivi, poslabšanja napadov). Manifestacije multiple skleroze so simptomi spremembe funkcij

Za diagnosticiranje skleroze morajo simptomi vključevati različne dele centralnega živčnega sistema, akutne faze pa morajo biti med seboj ločene z obdobjem enega meseca.

Drugi simptomi

Nekateri dodatni simptomi lahko potrdijo diagnozo multiple skleroze. Na primer:

Lhermittov znak: To je občutek, podoben električnemu udaru vzdolž celotne hrbtenice. Včasih se razširi na zgornje ali spodnje okončine. To je občutek, ki se pojavi, ko oseba nagne vrat naprej. Občutljivost na vročino Uhthoffov sindrom: Napadi: te motnje se pojavljajo burno in občasno brez vmesnih nenormalnih gibov.

Razvoj multiple skleroze je nepredvidljiv, čeprav obstaja težnja po poslabšanju, povezana s telesno prizadetostjo ter psihološkimi in kognitivnimi učinki.

Zdravljenje multiple skleroze

Zdravljenja, ki bi lahko pozdravilo bolezen ali pozitivno spremenilo njen potek, še ni. Dolgoročni cilj je omejiti število akutnih faz posledice in napredovanje bolezni. V ta namen se uporabljajo predvsem imunosupresivi

Za specifično zdravljenje akutnih epizod se kortikosteroidi uporabljajo v visokih odstotkih za kratek čas (3-5 dni). Pravilno prepoznavanje pojava je bistveno za postavitev diagnoze in posledično ustrezno terapijo.

Simptomi multiple skleroze so izraz ene ali več lezij, ki izhajajo iz vnetnega procesa, lokaliziranega v centralnem živčnem sistemu; zato je zdravljenje usmerjeno v delovanje na osnovni vnetni proces, predvsem s kortikosteroidi.

Zdravljenje simptomov

Zdravljenje je mogoče povzeti na naslednji način:

Spastičnost: baklofen diazepam natrijev dantrolen. Utrujenost: amantadin modafinil metilfenidat. bolečina: karbamazepin fenitoin gabapentin pregabalin. Hiperaktivnost mehurja: oksibutinin betanecolo. Kognitivni primanjkljaji: donepezil interferon beta memantin.

Rehabilitacijsko zdravljenje

Rehabilitacijsko zdravljenje je temeljnega pomena in ima za cilj preprečiti morebitno invalidnost pri bolniku z multiplo sklerozo ali pa to možnost vsaj čim bolj zmanjšati.

Pacient trenira za razvoj novih veščin za krepitev svojih zdravih sistemov, da bi ohranil dobro raven neodvisnost Pomembna je psihološka podpora bolniku, njegovi družini in tistim, ki skrbijo za njegovo dobro počutje.

Priporočljivo je, da se udeležite multidisciplinarnih rehabilitacijskih tečajev, ki ustrezajo fazi trenutne bolezni in posebnim potrebam posameznika. glede na to, da je zahvaljujoč tem tretmajem pacientu zagotovljena boljša kakovost življenja tako v zdravstvenem smislu kot pri opravljanju normalnih dnevnih aktivnosti. Mnoga društva ponujajo popolno rehabilitacijo bolnika.

Bibliografija