
Včasih nas prevzame globoka tesnoba, zdi se, da je grlo stisnjeno v vozel in um zaide na cesto brez izhoda. Čutimo žalost in nemoč. V tistih trenutkih se nam zdi, da tudi z vso dobro voljo ne zmoremo ničesar. Niti solze nimajo poguma pogledati skozi okno. Kaj se zgodi, ker se ta izbruh ne zgodi? Zakaj ne jočemo? Ste že kdaj občutili grenkobo neizlitih solz?
Veliko je ljudi, ki se po hudem udarcu ne morejo znebiti svoje bolečine. Negativna izkušnja nas lahko tako pretrese, da nas blokira, postanemo ujetniki trpljenja in ne moremo izraziti svojega duševnega stanja.
Grenkoba neizlitih solz: radi bi jokati ampak ne moremo. Radi bi dali besedo temu občutku, ki nas preplavlja, a nismo sposobni. Težava je v tem nelagodje postaja vedno bolj okorno . Kot da bi se nepretočene solze malo po malo utapljale v nas. Poglobimo se.
Skoraj sem umrla od vseh solz, ki jih nisem pretočila.
– Vitez v zarjavelem oklepu Robert Fisher –

Grenkoba neizlitih solz: zakaj ne morem jokati?
Nezmožnost jokanja ima lahko različne vzroke, od bolezni do čustvene blokade. Najprej je torej pomembno izključiti telesno težavo.
Na primer the Sjögrenov sindrom je avtoimunska bolezen, pri kateri so uničene žleze, ki proizvajajo solze in slino čeprav lahko poškoduje tudi druge dele telesa. Posledica te bolezni je suhost oči in ust.
Pred domnevo, da je nezmožnost jokanja posledica psiholoških težav, kot je npr depresija dobro bi bilo vprašati zdravnika.
Psihološki vzroki
Ko je fizični vzrok zavržen, je čas za raziskovanje psihološkega vesolja . Vsekakor pa se je dobro zavedati, da se vsi težav ne lotevamo enako. Vsakdo ima svoj poseben način soočanja z realnostjo, svoj odzivni čas in svoj nabor strategij.
Tako bodo tisti, ki bodo čustva sposobni sprostiti brez težav, tisti, ki bodo potrebovali več časa, da jih predelajo, in tisti, ki bodo iz nekega razloga ostali obtičali kot povratna reakcija.
Če ima težava psihološke korenine, je običajno povezana s slabim obvladovanjem čustev. To je reakcija, ki je lahko omejena, včasih pa je simptom depresije in drugih dejavnikov. Če se med obdelavo pojavi nezmožnost jokanja a žalovanje in če traja dlje časa, lahko kaže na stanje patološkega žalovanja.
Pomembno je imeti v mislih, kaj za vsakega izmed nas pomeni jokati. Včasih nas izobraževanje, ki smo ga prejeli, privede do tega, da mislimo, da je dejanje šibkosti negativno. Pravzaprav mnogi potlačijo solze iz strahu, da bi jih imeli za krhke ali ranljive, dokler jih ni več potrebno potlačiti, ker postane samodejno.
V drugih primerih je tisto, kar blokira, strah pred stikom s samim seboj. notri
Pretočene solze so grenke, a najbolj grenke so tiste, ki niso pretočene.
– irski pregovor –
Sprostite čustva s solzami
William Frey psihiater v medicinskem centru Saint Paul Ramsey zagotavlja, da solze so potrebne kot nasmeh. Čeprav nimajo moči reševanja problemov, blažijo napetosti in žalost, omogočajo samospoznavanje in povezovanje z drugimi.
Solze so del nas, so obrambni in izhodni mehanizem. Z drugimi besedami način za sprostitev nakopičene napetosti ne glede na situacijo. Zato je pomembno, da si jih dovolimo izraziti.
Z jokom se sproščata hormona adrenalin in norepinefrin, ki se v stresnih situacijah izločata v prevelikih količinah in sta lahko nevarna. To ustvari stanje umirjenosti in fiziološkega olajšanja, tako da se telo sprosti.

Glede na študijo, ki jo je izvedel biokemik William H. Frey, solze, prelite v negativni ali dramatični situaciji izpustijo endorfini prolaktin kalijev magnezijev klorid in druge snovi, kot sta adrenokortikotropin in levcin-enkefalin. Fizično in čustveno nelagodje se zmanjša zaradi občutka, ki ga povzroči ta čustveni izhod.
Tehnike odvajanja čustev
Zatiranje solz ali nezmožnost jokati spodbuja kopičenje nelagodja. Kot bi plaval v oceanu trpljenja brez reševalnega obroča ali kopnega na vidiku.
Vendar pa obstajajo nekaj strategij, ki nam lahko pomagajo sprostiti nakopičeno napetost in končno pustiti prve solze.
Pogumna gesta proti grenkobi neizlitih solz
Jok je osvobajajoča in zdrava gesta
Skratka, omogoča čustveno sprostitev in sprošča. Na ta način se bomo začeli počutiti bolj samozavestni in bomo lahko dogodke ocenili z nove perspektive.
Tudi solze sporočajo. Apelirajo na empatijo in podporo drugih. Nastanejo, ko z besedami ne moremo opisati tistega, kar prekipeva od duše, ko zaradi prevelike intenzivnosti ne znamo razložiti, kako se počutimo.
Jok ni znak šibkosti, ampak poguma. Pogum, da izrazimo globino svojih občutkov. Kot je rekel ameriški pisatelj Washington Irving: V solzah je nekaj svetega. Niso znak šibkosti, ampak moči. So glasniki silne bolečine in nepopisne ljubezni.
Solze so kri duše.
– Sveti Avguštin –