
Gospodar muh Je najbolj znano delo britanskega avtorja Williama Goldinga. Objavljena leta 1954 ni takoj požela velikega uspeha, ampak je morala počakati do povojnega obdobja, da se je spremenila v klasiko angleške literature. Dvakrat so ga predvajali v kinematografih leta 1963 in 1990.
Je alegorija človeške narave v katerem vsak lik predstavlja pomembno značilnost človeškega vedenja; Gospodar muh raziskuje nastanek družbe, ki jo je v zraku ustanovila skupina otrok. Kako so vloge dodeljene v takem kontekstu? Kako se izbere vodja?
Zaplet se začne s strmoglavljenjem letala, polnega otrok, blizu puščavskega otoka . Tam se morajo preživeli organizirati, da preživijo in poskušajo biti rešeni. Na oddaljenem otoku, kjer ni pravil in je poseljen z otroci nastane nova družba. št Gospodar muh odkrili bomo, kako se lahko zlo rodi v vsakem človeku ne glede na starost.
Ljudje se nikoli ne izkažejo točno to, kar mislijo, da so
– Gospodar muh –
Otroci govorijo Gospodar muh vodja in alegorija
Naslov dela je deloma alegoričen in se nanaša na Beelzebuba oziroma zlo. Podoba zla je v romanu predstavljena v merjasčevi glavi, ki jo otroci postavijo na vrh sulice; isti v stanju razkroja je obdan z muhami.
Prispel na otok otroci se združijo z upanjem na preživetje in čimprejšnjo rešitev, kar kaže na socialnost, ki je lastna ljudem. Morda zaradi družbe, v kateri so odraščali, morda zaradi strahu ali nagona po preživetju, se otroci odločijo za izvolitev vodje. Vloga je demokratično dodeljena Ralphu, ki kljub temu, da ni več otrok inteligenten je najbolj okreten in močan ter ustvarja zaupanje drugih.

Kar se je pokazalo kot priložnost za izziv odrasli in dokazovanje, da so otroci lahko bolj pravični in racionalni, se konča kot prava katastrofa. Od trenutka, ko je vodja izvoljen, se širi občutek rivalstva in od tam sovraštvo, ki bo pripeljalo do tragične in nenadzorovane situacije. Brez odraslih in brez zakonov so oni tisti, ki odločajo:
Otroci v zgodbi vzpostavijo hierarhijo, red, ki ga navdihuje svet, iz katerega prihajajo, a se bo sčasoma porušil in radikaliziral. Soočeni s strahom ne potrebujejo razumnega voditelja, ampak močnega, ki jim zagotavlja mir in hrano.
kaj smo Ljudje? Živali? Divjaki?
– Gospodar muh –

Narava zla ne Gospodar muh
Gospodar muh je mišljeno kot žalitev Rousseau ki je trdil, da so ljudje v svojem naravnem stanju dobri in ne poznajo zla in da je družba tista, ki ga kvari in vodi v hudobijo. V Goldingovem romanu se zgodi ravno nasprotno: otroci so svobodni in v povsem naravnem stanju, vendar se v odsotnosti družbe, ki bi narekovala pravila, pustijo, da jih zapelje njihova slaba narava in se vedejo povsem nerazumno.
Drugo plat medalje predstavlja Hobbes, ki trdi, da družba regulira hudobijo da se obnašamo kot razumna bitja. Goldingovo delo lahko umestimo na to fronto, kljub poskusu izvolitve vodje in ustanovitve družbe se otroci na otoku počutijo tako svobodne, da se odločijo, da ne bodo več ubogali nikogar.
Vidimo, da na začetku poskušajo posnemati vedenje sveta odraslih, ki ga poznajo. Najdejo lupino, ki se bo spremenila v simbol demokratično dati besedo drugim; organizirajo se, da ohranjajo ogenj, da dobijo hrano in delajo. Kmalu pa se ta utopična demokracija konča s sesutjem.
Nekateri otroci vidijo otok kot sanjski kraj brez staršev ali učiteljev ... Zakaj bi torej koga ubogali? Zakaj se obnašati po pravilih? Voditelji bodo igrali ključno vlogo in otroci se bodo morali odločiti, na kateri strani so dokler ne izbruhne vojna.
Govorica, da na otoku živi zver, bo otroke napeljala v strah in izbiro najmočnejšega; drugi bodo občutili svobodo, ko bodo lahko dali prosto pot svojim najbolj divjim nagonom. Tako bo otok, sprva rajski, na koncu postal pristen grozno mesto uničenja.
Na našem otoku se lahko zabavamo, dokler po nas ne pridejo odrasli
– Gospodar muh –
Gospodar muh razmišljanja
Gospodar muh ne gre le za človeško naravo ali izgubo nedolžnosti temveč tudi o organizaciji družbe. Ti otroci na svoj način iz nič ustvarijo novo organizirano hierarhijo z vlogami, ki nas spominjajo na resnični svet.
Razdelili se bodo v frakcije tako kot odrasli politika soočili se bodo z vojno in opustili racionalnost. Ne bodo nagrajevali inteligence, ne bodo iskali vodje, ki sledi razumu, temveč močnega, ki jih ščiti pred njihovimi strahovi.
Vse to nas spominja na svet, kot ga poznamo, in nas vodi k razmišljanju o delovanju in pomenu demokracije. . Utopijo, ki so jo sprva načrtovali otroci in ki jo bodo sami uničili, je svet, kjer ima vsak svoj glas.
Zavedati se morajo, da strah ne boli bolj kot sanje
– Gospodar muh –
