Odziv na stres, iz česa je sestavljen?

V določenih življenjskih obdobjih gre vsak skozi stresna obdobja. To stanje negativno vpliva na različne vidike našega vsakdanjega življenja in lahko vpliva na nas. Toda ali veste, iz česa je sestavljen odziv na stres?

Stres se pojavi, ko pride do progresivne obrabe različnih sistemov našega organizma po dolgotrajnem ali slabo nadzorovanem odzivu. Alostatična obremenitev je cena, ki jo telo plača, ko se je prisiljeno prilagajati neugodnim okoliščinam.

Da se to ne zgodi Naše telo je opremljeno z mehanizmi prilagajanja, ki se aktivirajo, ko se soočamo s stresnimi situacijami in katerih namen je ponovno vzpostaviti ravnovesje ali homeostazo.

Na ta način telo vedno poskuša obnoviti stanje ravnovesja po neravnovesju homeostaze. Tukaj pride do izraza odziv na stres . in Kako ta proces vpliva na telo?

Odziv na stres

Ko organizem prestreže stresno situacijo, telo aktivira vrsto fizioloških in presnovnih sprememb, da se prilagodi. Te spremembe v telesu so očitne na primer pri telesni vadbi. Podpirajo tudi našo oceno situacije, saj smo zaradi njih bolj pozorni, budni in pripravljeni na sprejemanje odločitev.

Ko se soočimo s pojavom stresa, se prvi aktivira sistem avtonomni živčni sistem (SNA). Za aktivacijo tega sistema je odgovoren hipotalamus, ki zbira informacije iz senzoričnih in visceralnih poti.

Hipotalamus je odgovoren tudi za aktiviranje paraventrikularnega jedra, ki aktivira preganglionske nevrone hrbtenjače. Slednji aktivirajo simpatično ganglijsko verigo, ki spodbuja povečanje norepinefrin v inerviranih organih.

Učinki povečanega izločanja norepinefrina kot odziv na stres

• Povečana kontrakcijska sila in srčni utrip.
• Vazodilatacija koronarnih arterij.
• Sprostitev bronhialnih mišic in povečanje frekvence dihanja.
• Periferna vazokonstrikcija.
• Jetrna glikogeneza (razgradnja glukoze).
• Hiperglikemija.

Aktivacija simpatične ganglijske verige stimulira tudi aktivacijo medule nadledvične žleze. Posledično se poveča izločanje adrenalina in norepinefrina.

Skupaj aktivirata strukture, ki jih simpatični živčni sistem neposredno ne oživčuje. Prav tako okrepijo učinke, ki jih je prej proizvajal norepinefrin.

Učinki povečanega izločanja adrenalina

• Povečana intenzivnost in število srčnih kontrakcij.
• Vazodilatacija mišic in srca.
Razširitev dihalnih poti(ki spodbuja pljučno ventilacijo).
• Povečano izločanje znoja (zaradi odvajanja toplote).
• Zmanjšanje kratkotrajnih neživljenjskih fizioloških procesov (vnetje, prebava, razmnoževanje in rast).
Stimulacija jetrne glikogeneze(proizvodnja glukoze).
• Zaviranje izločanja insulina in stimulacija glukagona v trebušni slinavki (visoke ravni glukoze).

Kot posledica delovanja norepinefrina žleze slinavke (parotidne) izločajo peroralni encim, imenovan alfamilacija . Ta encim skrbi za prebavo ogljikovih hidratov ter preprečevanje in odpravljanje ustnih bakterij.

Os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA).

Ko hipotalamus aktivira paraventrikularno jedro določeno nevroni tega jedra sproščajo nevrohormone CRF (ACTH sproščajoči faktor ali kortikotrofin) v sistemu, ki povezuje hipotalamus z adenohipofizo, kar spodbuja izločanje hormona ACTH v krvni obtok.

Slednji aktivira tvorbo glukokortikoidov kot npr kortizol . Ta hormon je steroiden in posega v presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Spodbuja sintezo glukoze in povzroči tudi zmerno zmanjšanje njene porabe v celicah s povečanjem ravni sladkorja v krvi.

Glukokortikoidi, kot je kortizol, se ponovno prenašajo z učinki na hipofiza in hipotalamus. Nato uravnavajo koncentracijo ACTH oziroma CFR. Ti hormoni delujejo tudi na imunski sistem in hipokampus.

Ta os predstavlja cirkadiane ritme izločanja, povezane z obdobji spanja in budnosti v normalnih pogojih . Koncentracije kortizola so največje zjutraj, ponoči pa najnižje.

Ko se naše telo odzove na stres, ga hipotalamus prenese na simpatični živčni sistem. To povzroča določene učinke na telo:

Učinki simpatične aktivacije

• Jetrna glikogenoliza (razgradnja glikogena).
• Hiperglikemija.
• Povečana pogostost dihanje .
• Povišan srčni utrip in krvni tlak.
• Periferna vazokonstrikcija in mišična vazodilatacija.
• Povečano stanje budnosti in reakcijske sposobnosti.
• Povečana moč in krčenje mišic.
• Dilatacija zenic.

Odziv na stres in nevronska kontrola

Za beleženje odziva na stres sta glede na ponujeni dražljaj možna dva načina: sistemski in proceduralni.

Sistemska pot

• Dražljaji ne zahtevajo zavestnega procesa.
• Običajno so to fiziološke grožnje (na primer krvavitve).
• Neposredno se aktivira paraventrikularno jedro hipotalamusa.

Proceduralna pot

• Dražljaji zahtevajo zavestno obdelavo.
• Ne predstavljajo neposredne nevarnosti.
• Posredna aktivacija paraventrikularnega jedra.

Odziv na stres je definiran kot aktivacija številnih procesov, s katerimi telo poskuša ohraniti ravnovesje za preprečevanje neželenih učinkov stresa. To še enkrat dokazuje veliko modrost narave.