Primer sester Papin je imel opazen vpliv na takratno družbo. Ženski sta bili delavki v gospodinjstvu, ki sta ubili nekaj ljudi, za katere sta delali. Sprva je bil škandal ogromen; absolutna medijska pokritost s tiskom, ki se tu in tam izrazi s frazami ogorčenja in s pridevniki, ki so nakazovali grozo in prezir do obeh žensk.
Številni kriminologi, psihoanalitiki, psihologi in psihiatri so že od začetka obračali pozornost na primer sester Papin. Incident je pritegnil pozornost zaradi dramatičnih podrobnosti, ki so ga zaznamovale. Končno sta bili obe ženski spoznani za krivi in obsojeni. Tisk je nanje pozabil, študije pa naprej kriminalno vedenje
Bili so Jacque Lacan Sartre in Simone de Beauvoir, da bi oblikovali različne refleksije o tem primeru psihoze tako kot več kriminologov in pravnikov. Postrežba . Velja za eno največjih dramskih del 20. stoletja. Odkrijte z nami zgodbo o sestrah Papin.
Vse je bilo očiščeno.
-Prva priča sester Papin-
Zgodba o sestrah Papin
Ne glede na škandalozne podrobnosti primera je zgodba sester Papin predvsem zgodba o trpljenju. Bile so tri: Emilia Christine in Léa. O najstarejši Emiliji vemo le malo: le to, da je bila zapuščena v sirotišnici.
Christine in Léa sta bili storilki zločinov. Oče Gustave Papin je bil alkoholik in agresivna oseba. Mama Clèmence Derèe je ženska brez materinskega instinkta.
Clèmence je Christine zaupala svakinji, da jo vzgaja. Sedem let pozneje jo je odpeljal in jo zaprl v isto sirotišnico, kjer je bila njena starejša sestra Emilia. Kasneje je rodila Lèo, pri kateri se je ponovil isti vzorec.
Ko je Christine dopolnila 15 let, jo je mati odpeljala iz inštituta, da bi delala kot služabnica v domovih meščanov. Enako je storil, ko je Lèa dopolnila 13 let.
Dve sestri Christine in Lèa so najeli Lancelinovi, bogata družina, ki jo sestavljajo oče, mati in ena sama hči. Dekleti sta se skozi leta obnašali zgledno. Bili so pozorni in pridni delavci. Do te mere, da se jih je od sosedov prijel vzdevek Biseri Lancelinov.
Zločin
Sestre Papin se nikoli niso hodile zabavat in tako rekoč niso imele družabnega življenja. Christine je varovala Lèo, ta pa ji je vedno sledila. Na neki točki so začeli gospo Lancelin klicati mama.
Léa je bila še mladoletna, zato sta šla vprašat na Občino popolna emancipacija od njegove prave matere Clèmence. Vendar se na njihovo veliko presenečenje, ko so prišli tja, niso mogli spomniti njegovega imena.
2. februarja 1933 sta sestri Papin ubili gospo Lancelin in njeno hčer. Še pri življenju so jima iztaknili obe očesi. Nato so jih pobili z udarci z vsem, kar jim je prišlo pod roko: s kladivi, lonci itd. Nato so se znebili trupel, očistili vse orodje in se tudi temeljito umili. Ko je bilo to storjeno, sta odšla iz hiše, se ulegla in objela drug drugega. Tako so jih našli policisti.
Rekli so, da so povzročili kratek stik z likalnikom v slabem stanju. Po njuni zgodbi je gospa Lancelin pobesnela, ko se je vrgla na Christine, kar je sprožilo zločin. Po Lacanu so medtem, ko so ubili gospo Lancelin, dejansko verjeli, da ubijajo svojo mamo, ki jih je vedno obravnavala kot predmete.
Sestre Papin: epilog
Med sojenjem, ki je sledilo, sta sestri Papin prijavili slabo ravnanje in pretepanje s strani gospe Lancelin. Christine je bila obsojena na smrt, ki se je kasneje spremenila v hospitalizacijo v duševni bolnišnici.
Lèa je bila obsojena na 10 let zapora. Mati Clèmence jih je prišla obiskat v zapor, vendar je niso prepoznali in so jo naslavljali z gospa.
Trenutek ločitve bilo je dramatično. Oba sta se oklepala svoje matere in potrebna je bila sila, da ju je ločila. Christine ni hotela jesti in je kmalu zatem umrla zaradi lakote. Lèa je bila leta 1943 izpuščena iz zapora in je odšla živeti k materi. Umrl je pri 70 letih.
Mnogi verjamejo, da se je socialna, moralna in psihološka izključenost, ki so ji bile izpostavljene sestre Papin, nato znova pojavila v obliki tistega gnusnega zločina, ki po Lacanu ni bil nič drugega kot epizoda paranoidna psihoza .
Pozneje je bilo ugotovljeno, da so v Franciji v času, ko so se dogodki zgodili, gospodinjski delavci predstavljali kategorijo z najvišjo stopnjo hospitalizacije v psihiatričnih ustanovah. Ko so bile hospitalizirane, so bile številke še naprej zaskrbljujoče: 80 % teh žensk je naredilo samomor.
