Dandanes je želja po pojavljanju na družbenih omrežjih zelo močna : smo res tako srečni, kot prikazujemo na naših profilih? Vprašanje izhaja iz koncepta morda fiktivne sreče, ki se nenehno prikazuje.
Ko brskamo po kateremkoli družbenem omrežju, zlahka naletimo na objave znancev, ki potujejo po svetu in se razkazujejo z bleščečimi nasmehi ali pa morda na fotografijah tistega prijatelja, ki ga že dolgo nismo slišali upodabljati s svojim dekletom, neizmerno srečnega in zaljubljenega kot v filmu.
Povedati je treba, da glede na letno študijo o socialnih omrežjih, ki jo je razvil italijanski IAB na spletu preživimo približno 37 ur na teden ali okoli 22 % našega prostega časa.
Zato je po tej študiji naše družabno življenje večinoma povezano z družbenimi platformami, ki jih ponuja internet. Zato ne bi smelo biti presenetljivo, da to orodje uporabljamo za pošiljanje sporočil ljudem, ki so del našega kroga.
Če povzamemo, smo tesno povezani z internetom in družbenimi omrežji; so del našega vsakdana. Tako kot so pojmi, kot sta objava ali fotografiranje selfija, del naše dnevne rutine . Zato se postavlja vprašanje: kateri del realnosti prikazujemo prek družbenih medijev? Iz česa so sestavljeni zgoraj omenjeni pojmi? Spodaj bomo obravnavali te točke.
Jasno moramo sporočiti svetu, kako srečni smo, tudi če v resnici ni tako.
Objavljanje na družbenih omrežjih: potrebujete odobritev družbe?
Doživljamo resnično potrebo po ugajanju drugim, ki jo predstavlja želja po družbenem odobravanju in pojavljanju na družbenih omrežjih, kot je navedeno v študiji Univerze v Mehiki o socialni invalidnosti. Ta raziskava nam pove, da je ta nujnost bolj kot izkrivljanje le potreba po družbenem odobravanju.
Željo po pojavljanju na družbenih omrežjih torej spodbuja sorodna potreba po družbenem odobravanju od občutka sprejetosti in podpore drugih. Na primer občutek dobrega počutja, ki ga občutimo ob obremenitvi selfie
Tesnoba zaradi pojavljanja: objavljanje biti
Toda kaj pomeni objavljanje? Objava je izraz zbira Accademia della Crusca in ki se nanaša na navado sprejemanja določenih običajev ali dejavnosti z namenom, da bi se pokazali ali naredili dober vtis na druge, zlasti na družbenih medijih.
Psiholog José Elías, predsednik španskega združenja za hipnozo, opredeljuje koncept objavljanja kot sprejemanje določenih navad, gest in vedenja, katerih namen je projicirati pozitivno podobo (tj. takšno, ki prejme pozitivne povratne informacije) z namenom, da drugim pokažemo, da smo srečni, čeprav to v resnici ni tako ali v to nismo zares prepričani.
Z drugimi besedami po mnenju španskega psihologa delovno mesto je potrebno se počutijo družbeno sprejete prikazujejo podobo o nas, ki ne odraža realnosti.
Živimo v nenehni potrebi po družbenem odobravanju, zato so tako znane objave na družbenih medijih.
Učinek nalezljive sreče in želja po videzu
Glede na študijo Univerze v Kaliforniji se razpoloženje ljudi spreminja in nanj vplivajo objave, ki jih vidijo na družbenih omrežjih. Prav tako navaja, da je namen objavljenih vsebin podajati podobo nalezljive sreče. Glede na študijo zaznavanje sreče in dobrega počutja drugih nas potiska, da želimo doseči isto stanje. To pomeni, da nas spodbuja k objavljanju podobnih vsebin, kar povzroča učinek nalezljive sreče.
V tem smislu je izkazovanje sreče na spletu nalezljivo, spodbuja to željo po pojavljanju na družbenih omrežjih ali nenehen val veselih sporočil in fotografij.
Je to, kar objavljamo, del realnosti?
Yolanda Pérez, doktorica psihologije, zagotavlja, da obstaja vse. Ljudje, ki pokažejo resnico, ljudje, ki pokažejo nekaj neresničnega in potem so še tisti, ki resnico pokažejo na pol in to je največja skupina. Avtor ob tem dodaja, da Pokažimo v trenutku, kako lepi, prijazni in nasmejani smo toda tiste fotografije, ki so same po sebi resnične, ne prikazujejo naše realnosti samo delno, ker ima dan 24 ur in nemogoče se je nasmejati toliko časa.
Resnica, ki jo projiciramo na družbene medije, zagotovo ni popolna, saj se je nemogoče ves čas počutiti srečnega; življenje je polno pozitivnih in negativnih čustev in načelno ignoriranje slednjih nam bo samo škodovalo.
Če povzamem, jasno je, da ni vse, kar vidimo na družbenih medijih, odraz realnosti. Videz na družbenih platformah, kot smo pojasnili, je relativen. Ne zadajmo se v zmoto, ko mislimo, da obstajajo ljudje, ki živijo 24 ur na dan stanje maksimalnega dobrega počutja . Vsi imamo trenutke žalosti in tesnobe ter ko imamo slabo razpoloženje.
Slabi dnevi so del življenja in zaradi njih bolj cenimo pozitivne trenutke. Skratka, nihče nima popolnoma popolnega življenja.
Občutek kakršnih koli čustev je tisto, kar bogati naše življenje.
-Daniel Goleman-
