
Branje Tacitovih stavkov je kot potovanje v klasično antiko. O življenju tega Rimljana ni veliko znanega, lahko pa vam povemo, da je imel sijajno politično kariero, ko je dosegel položaj senatorja.
Publij Kornelij Tacit je bil politik in zgodovinar starega Rima. Njegov literarni opus je bil obilen, čeprav se ni vse ohranilo do danes. Kolikor vemo, je bil mislec, ki je vzbudil zanimanje za svoje posebne ideje.

Kdo je bil Tacit?
Domneva se, da je bil ta rimski zgodovinar in senator rojen v Rimu leta 55 našega štetja. Kot je znano, je bil plodovit pisec in avtor del, kot je npr Kmetijsko ( O življenju in značaju Julija Agricole ): življenjepis, posvečen njegovemu tastu Gneo Giulio Agricola Rimski general, ki se je boril in bil guverner v Britaniji.
Med njegovimi najpomembnejšimi zapuščinami velja omeniti tudi Annales kjer pripoveduje zgodbo o cesarjih julijsko-kaludijske dinastije, začenši s Tiberijem. Med drugimi deli izstopa tudi Zgodovina posvečen dinastiji Flavijcev.
Ta dela rekonstruirajo zgodovino zelo burnega obdobja, ki ga je Rim doživljal v tistih letih. Ponujajo tudi brezhibne portrete, ki nam omogočajo, da izvemo več o enem največjih imperijev klasičnega sveta in na splošno zgodovine človeške civilizacije.
Skozi Tacitova dela lahko spoznamo velike osebnosti njegovega časa, njihove slabosti in prednosti. Poznamo jih in veliko slavo Rima. Tacit v svojih spisih ne skriva določenega nostalgija do veličine cesarstva in republike.
5 lepih Tacitovih stavkov
Zdaj bomo poskušali vstopiti v stari Rim z branjem nekaterih stavkov Tacita. Vsak od njih vsebuje biser modrosti, ki nam ga ponuja ta nadarjeni biograf in pisatelj klasičnega sveta.
Moč
Moč, pridobljena z nezakonitimi sredstvi, ni bila nikoli uveljavljena z dobrimi nameni.
Tacit je bil nostalgičen po republiki. Stavki, kot je ta, poudarjajo njegovo nostalgijo po tistem obdobju in dokazujejo, da kadar se oblast pridobi na nedovoljen način, se le redko zgodi za pošten namen in v korist državljanov.
Dostojanstvo
Poštena smrt je boljša od sramotnega življenja.
V starem Rimu je dostojanstvo in čast sta bili zelo pomembni vrednoti. In še danes bi morali biti. V tem stavku Tacit ceni ljudi, ki izkazujejo pravičnost v svojih dejanjih in v vsakdanjem življenju, v primerjavi z drugimi, ki svoja dejanja temeljijo na misli, da cilj opravičuje sredstva, ne glede na to, da so sredstva morda neetična.
Šolstvo in zakoni
V zelo skorumpirani republiki je veliko zakonov.
izobraževanje gre za temeljni družbeni problem, ki je vedno vzbujal veliko skrbi. Ko osebnega interesa ni ali pa se začne pojavljati izkoriščanje najšibkejših.
Zaradi pomanjkanja izobraževanja tako država kot predstavniki državljanov potrebujejo veliko število zakonov in predpisov. To je deloma posledica pomanjkanja zdrave pameti, empatije, velikodušnosti in solidarnosti. Pomanjkanje etičnega in moralnega ravnovesja pomeni, da je vse urejeno v skladu z interesi tako za zaščito najšibkejših kot za favoriziranje najbogatejših ...
Drugi citati iz Tacita
Kaj se bo zgodilo
Vse, kar je neznano, se domišlja kot polno čudes.
Ta stavek nas spomni na ljudski rek: Bolje znano zlo kot neznano dobro. Včasih je morda pretirano radikalizirati, vendar je jasno, da vse, kar se mora zgoditi, ne bo pozitivno, kot tudi ni vse, kar doživljamo v sedanjosti, tako negativno, kot si mislimo.
Da bi razumeli pomen tega Tacitovega citata, se lahko obrnemo na zdrav razum. Zato ni vse, kar se bo zgodilo, čudovito bolje je živi v sedanjosti in ne sanjaj nenehno z upanjem na boljšo prihodnost.

Kritike
Biti razdražen zaradi kritike pomeni priznati, da si jo zaslužiš.
Še en Tacitov stavek, ki najde svoj ekvivalent v pregovoru: Ne žali, kogar hoče, ampak kogar more. Včasih, če eden kritika To nas zelo moti in to zato, ker je zadelo žebljico na glavico in potrdilo, kar ljudje govorijo o nas.
Ti Tacitovi stavki, rezultat dolgoletnih misli in razmišljanj, so bogati z znanjem in spoštovanjem do drugih. Vedno je dobro poznati misli modrih mož iz preteklosti saj le z odkrivanjem preteklosti lahko živimo sedanjost in izboljšamo prihodnost.