Kolikokrat ti je že kdo rekel, da ne jokaj, ko v resnici jokati Je bila to edina stvar, ki ste jo želeli narediti? Kolikokrat ste se pretvarjali, da ste v redu, čeprav ste bili globoko v sebi uničeni? Kolikokrat so vam rekli, da ne bodite žalostni, ko Kaj se zgodi z žalostjo, ki je tisti, ki je ne trpijo, ne marajo tako zelo ? Je res tako hudo? Je narobe biti žalosten?
S strogo teoretičnega vidika Žalost je osnovno čustvo in zato ni niti dobro niti slabo . V praksi biti žalosten ni napačno, pravzaprav je zdravo, saj nam omogoča, da izrazimo občutek, ki bi sicer ostal neizražen. Žalost mine, ko se bolečina sprosti, če pa se bolečina ne sprosti, postane poškodba hujša in globlja.
Rad imam svetlobo, ker mi kaže življenje, a rad imam tudi temo, ker mi kaže zvezde.
-In Mandino-
Žalost ni slaba
Izogibanje žalosti ne bo pomagalo zaradi tega bolečina ne bo izginila. Ne glede na to, koliko vam govorijo, da ne bodite žalostni in ne glede na to, koliko se trudite pokazati bolj nasmejan obraz, se to ne bo zgodilo. Zagotovo dobra volja in optimizem pripomoreta k temu, da je človek lažji boleča situacija ampak vsiljevanje vedrega razpoloženja ali prikrivanje bolečine ni rešitev problema.
Pravzaprav žalost je negativna samo takrat, ko preide v navado ko se ga navadite uporabljati, da se izognete soočanju sprosti bolečino ravno nasprotno.
Spoštovanje lastne žalosti in žalosti drugih je edini način, da izgine brez pritiska in brez obsojanja . jaz čustva so to kar so in nihče ti nima pravice govoriti, kako se moraš počutiti ali kako moraš izraziti svojo bolečino.
Nepoznavanje naravnega obvladovanja žalosti namreč vodi v
Smej se in svet se bo smejal s tabo; jokaj in jokal boš sam.
-Charles Chaplin-
Ker je žalost namrščena
Dejstvo je, da ne maramo videti drugih žalostnih. Zakaj? Se morda počutimo nemočne, krive in odgovorne? Ali nas to dela žalostne in se sami ne želimo tako počutiti? Nas spominja, da življenje ni cvetoč travnik? Ne glede na razlog ko je nekdo okoli nas žalosten, se ne počutimo sproščeno.
Enako neprijetno se počutimo, ko svojo žalost pokažemo v javnosti, kot da bi s tem ogrozili srečo drugih ali nas postavili v položaj šibkosti. Poleg tega niti ni modno. Družbeni diktat veleva, da se preseči žalost in pojdi naprej . A eno ne izključuje drugega. Lahko ste pogumni, lahko gledate naprej, a najprej je treba bolečino sprati in prinesti ven.
Solze razkužijo bolečino
-Ramón Gómez de la Serna-
Z žalostjo se je lažje soočiti
Vsi smo bili kdaj žalostni. In iz izkušenj vsi vemo, da jo lažje premagamo, ko se prepustimo toku, ko damo prosto pot vsemu, kar od nas zahteva, pa naj bo to jok ali iskanje samote in piš vetra na kožo. Bolj ko ga poskušamo prikriti, težje bo priti iz tunela.
Ko pustiš žalosti teči, daš pot svojim osebnim obrambni mehanizmi So tisti, ki se znajo šaliti, smejati in biti optimistični, ne da bi točili solze ali bili žalostni. Je pa to odvisno od narave vsakega od nas.
Podobno so tudi tisti, ki potrebujejo samo jok in biti za trenutek sami, da lahko sprostijo svojo žalost in nato vzamejo vajeti nazaj in začnejo razmišljati razumno. Drugi pa potrebujejo več časa, da se umirijo ali da so v družbi svojih najdražjih. Pravzaprav je žalost eno izmed čustev, na katerega se odzivamo najrazličnejše.
IN predvsem
