Sigmund Freud, oče psihoanalize, je bil eden prvih, ki je razmišljal o pojavih, ki so jih drugi strokovnjaki spregledali; eden od mnogih, ki se nanašajo na manifestacije nezavednega v vsakdanjem življenju. Iz njegovih opazovanj se je rodilo delo, ki naj bi postalo klasika na to temo: Psihopatologija vsakdanjega življenja.
S tem delom Freud identificira majhne pojave vsakdanjega življenja, ki spadajo v področje neracionalnega . To so izrazi, ki tako rekoč kršijo logiko. To vključuje vedenje, kot so selektivno pozabljanje, lapsusi, parapraksi in drugo.
Eden najzanimivejših vidikov Freudovih postulatov na manifestacije nezavednega je to in od vesti. Resnica je, da za našim načinom razmišljanja, delovanja in čustvovanja obstajajo dejavniki vpliva, ki ne gredo skozi našo zavest.
Ti elementi so izraženi nehote. Na dolgi rok te prezrte vsebine naredijo težavo kronično trpljenje in na koncu zbolijo.
Če so vrata zaprta vsem zmotam, bo tudi resnica ostala zunaj.
-Rabindranath Tagore-
Ugotovimo, kakšne so različne manifestacije nezavednega v vsakdanjem življenju.
Manifestacije nezavednega v vsakdanjem življenju
Padec
Lapsusi so nehotene napake v govoru. Želimo reči eno, a na koncu rečemo drugo . Ta zmeda skoraj vedno povzroči smeh in se ji ne pripisuje prevelike teže. Vendar pa je Freudovo klinično oko v spodrsljajih videlo veliko več kot nesmiselnih napak. Po njegovem mnenju je to način, kako manifestiramo svoje želje oziroma nezavedne vsebine.
Lapsusi so lahko izgovorjeni ali napisani. Znani spodrsljaji, ki jih izrečejo zvezdniki ali politiki na televiziji v živo. Med najbolj znanimi omenimo tisto nekdanjega kolumbijskega predsednika Juan Manuel Santos tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2016, ki je med razpravo rekel: To ne razveljavi števila glasov, vloženih v prid korupciji, ko je v resnici pomenilo glasove, vložene v korist ponovne izvolitve.
V takšnih primerih bi spodrsljaj izražal krivdo in željo po pokori prek neprostovoljne izpovedi. Ena od manifestacij nezavednega v vsakdanjem življenju.
Selektivno pozabljanje
Vsebine našega uma niso vedno na dosegu roke. Vsi smo že kdaj občutili občutek, da ne moremo dostopati do dela vsebine našega uma, na primer takrat, ko bi radi obnovili spomin, ki nam uhaja. To se zgodi predvsem pri konkretnih elementih, kot so nekatere besede. Kar se morda zdi čudno, je pozabiti nekaj, kar bi morali imeti v mislih in kar vpliva na dejavnosti, ki jih pogosto izvajamo.
Kot takrat, ko pozabimo opraviti nalogo, za katero so nas prosili nujno oz Zgodi se tudi ob priložnostih, ko med predstavitvijo, za katero smo se dolgo učili, naredimo nemi prizor.
Vsi ti primeri so pod paradigmo psihoanaliza manifestacije nezavednega. Selektivno pozabljanje izraža dejavnike, ki nas potiskajo k izbrišemo določene vsebine, ker so povezane z željami, strahovi ali vsebinami, ki jih nismo racionalizirali. Pozabimo na nalogo, za katero nismo želeli, da imenujemo nekoga, s katerim imamo kakšne neprepoznane težave, ali govorimo o idejah, s katerimi se ne strinjamo.
Zgrešena dejanja
Parapraksi so podobni spodrsljajem, vendar za razliko od teh zadevajo dejanja in ne besede. Nekateri jim pravijo uspešna dejanja. To so situacije, v katerih bi morali storiti eno stvar, a na koncu naredimo drugo, ne da bi vedeli, zakaj. Nezavedno zmaga nad zavestjo, saj je skrita želja močnejša od prepoznane.
Parapraksa se pojavi, ko moramo na primer nekam z javnim prevozom; prepričani smo, da smo dobro prebrali pot, vendar se na koncu znajdemo daleč od našega cilja, ker se odločimo za napačno linijo avtobusa ali metroja. Hipoteza je, da a zavrnitev nezavednost, da gremo na določen termin, nas vodi v to, da se mu nezavedno izogibamo.
Vse te manifestacije nezavednega v vsakdanjem življenju razkrivajo najgloblje vidike, ki prebivajo v nas. V resnici niso napake, temveč izrazi tega, kar prebiva v nas in želi priti na površje.
