Najpogosteje predpisana zdravila so trenutno anksiolitiki in pomirjevala . Pravzaprav se je od leta 2000 njihova poraba znatno povečala, zlasti benzodiazepini so razred psihotropnih zdravil, ki jih odrasla populacija najpogosteje uporablja.
Racionalna raba zdravil je temeljnega pomena, zlasti pri psihotropnih zdravilih. Mnogi namreč povzročajo neželene reakcije, ki jih ne smemo podcenjevati. Poleg tega se pogosto niti ne zavedamo njihovih stranskih učinkov.
Dolgotrajno uživanje anksiolitikov in pomirjeval lahko povzroči zasvojenost . Začne se s predpisovanjem nizkih odmerkov za določeno situacijo in motnjo, dokler pogosto ne posega v bolnikovo kakovost življenja s fizičnega in psihološkega vidika.
Kaj so anksiolitiki in pomirjevala?
So anksiolitiki in pomirjevala skupina psihotropna zdravila zaviralci centralnega živčnega sistema . Uporabljajo se predvsem za zdravljenje simptomov tesnobe in za obvladovanje nespečnosti, saj upočasnijo delovanje živčnega sistema.
To odpravi simptome anksioznosti, a tudi poslabša druge kognitivne funkcije, kot sta odziv na dražljaje in koordinacija. The benzodiazepin so najbolj znan razred anksiolitikov. Glede na trajanje učinkov jih lahko razvrstimo v različne vrste:
- Diazepam in bromazepam sta dolgotrajna.
- Zdravila, kot sta alprazolam in lorazepam, so kratkotrajna.
Najbolj predpisani benzodiazepini so alprazolam lorazepam in lormetazepam . Žal se dandanes uporabljajo kot hitra rešitev stresnih težav, značilnih za naš življenjski slog. Njihovi učinki pa so lahko zelo škodljivi, če jih jemljemo nepravilno. Zato jih je pomembno poznati.
Posledice zlorabe anksiolitikov in pomirjeval
Kot že omenjeno, se ta zdravila redno predpisujejo za zdravljenje anksiozna stanja e nespečnost pri odraslih . So učinkoviti in varni pri kratkotrajnem zdravljenju, pri dolgotrajnem uživanju pa povzročajo različne neželene učinke. Med njimi najdemo:
- Povečano tveganje za padce in zlome.
- Tveganje za kognitivni upad in demenco.
- Epizode tolerance in odvisnosti od uporabe.
- Poslabšanje anksioznih stanj z učinek paradoksa .
Ti neželeni učinki se lahko pojavijo tudi po terapevtskih odmerkih. Priporočljivo je upoštevati navodila glede trajanja zdravljenja. Se pravi v primeru nespečnosti jih ne smemo jemati dlje kot štiri tedne, v primeru anksioznosti pa dvanajst tednov.
Pri teh časih je treba upoštevati tudi postopno zmanjševanje odmerka v primeru dolgotrajnega zdravljenja. Če simptomi ne izginejo, je treba oceniti alternativne načine zdravljenja ali dopolnilne terapevtske strategije.
Negativni učinki so lahko posledica nepravilne uporabe zdravila s strani bolnika in neustreznega predpisovanja zdravnika. Včasih bolniki sami vztrajajo, da zdravnik stalno predpisuje ta zdravila . Včasih jih prepogosto predpišejo zdravniki.
Resnica je, da se časovno omejeno zdravljenje ne spoštuje. Velik del starejše populacije vsakodnevno uživa benzodiazepine. In prav starejši so tisti, ki so najbolj izpostavljeni tveganju pravkar omenjenih škodljivih učinkov.
Podobno se je povečala uporaba brez recepta med mladimi, ki uporabljajo ta zdravila kot zdravila rekreativni. To je deloma posledica enostaven dostop do teh zdravil ter njihovo pretirano in pogosto neuporabno predpisovanje .
Informirana uporaba zdravil
Če povzamemo, ima zloraba ali nepravilna uporaba kateregakoli zdravila negativne posledice predvsem za bolnika, pa tudi za celotno družbo. Vsi lahko prispevati k bolj zavestni uporabi zdravil.
Natančneje, anksiolitiki in sedativi lahko povzročijo resne neželene učinke, če jih ne jemljete pravilno. Poleg tega je nujno, da vedno in le upoštevate navodila specialista in se izogibate samozdravljenju.
